Pogostejše odvajanje blata od normalne rutine lahko pomeni, da imate drisko. Če jo spremljajo še bolečine, nelagodje in povišana temperatura, pa imate lahko resnejše prebavne težave.

Driska se lahko pojavi nenadno – temu rečemo akutna driska. Zanjo je značilno, da posamezniki odvajajo mehko ali tekoče blato več kot trikrat v 24 urah. Nekateri lahko celo odvajajo več blata kot sicer.

Najlažje lahko akutno drisko prepoznate po Bristolski lestvici blata – predstavljata jo tip 6 in 7. Če tudi pri sebi opazite podobno blato, berite dalje.

Driska po navadi ni samotna težava, ampak se pojavi skupaj z drugimi neprijetnostmi:

• visoko telesno temperaturo
• krči v trebuhu
• izgubo kilogramov
• glavoboli
• bruhanjem.

Akutna driska v večini primerov traja od nekaj dni do dva tedna.

Akutno drisko lahko v grobem razdelimo na dve vrsti, glede na povzročitelja: 

• virusna driska, ki jo večinoma povzročajo rotavirusi, 
• bakterijska driska, ki je velikokrat posledica zastrupitve z vodo ali hrano.

Virusna driska

Virusna driska se lahko pojavi v katerem koli letnem času, najpogosteje pa se pojavlja od jeseni do pomladi. Če smo jo imeli enkrat, še ne pomeni, da ne moremo spet zboleti. 

Pri odraslih akutna driska ni zaskrbljujoča, pri otrocih pa je lahko nevarnejša, še posebej pri prvi okužbi. Povzroči namreč hudo dehidracijo, kar lahko privede do hospitalizacije. 

Ocenjuje se, da se do petega leta kar 95 % otrok okuži z rotavirusom, to pa lahko preprečimo s cepljenjem. 

Naučite se pravočasno prepoznati drisko, saj se prvi simptomi lahko pojavijo že 12 ur po stiku z virusom. Rotavirusno drisko pogosto spremljajo spodnji simptomi: 

• bruhanje,
• bolečine v trebuhu,
• višja telesna temperatura,
• nekateri znaki prehlada,
• značilnosti dehidracije: povečana žeja, razpokane ustnice, hladna koža, upadle oči in urin temnejše barve.

Bakterijska driska

Z bakterijsko drisko se najpogosteje okužimo na potovanjih, saj nam že drugačna, a nenevarna prehrana spremeni črevesno mikrobioto. Pojavi se lahko že takoj, med potovanjem, ali pa šele po prihodu domov. 

Kaj povzroči bakterijsko drisko?

• Surovo ali neumito sadje in zelenjava oziroma umito z nečisto (kontaminirano ali neprekuhano) vodo
• Mlečni izdelki in surovo meso
• Pijača z ledenimi kockami, saj so lahko narejene iz nečiste oz. kontaminirane vode

Kako preprečiti širjenje driske?

Ker se driska hitro širi, še posebej v zaprtih prostorih, velikokrat po okužbi otroka zbolijo tudi starši. 

Po okužbi otroka zboli kar 33 % staršev.

Naučite se omejiti širjenje driske s spodnjimi nasveti: 

1. Redno in temeljito si umivajte in razkužujte roke. 
2. Redno čistite, zračite in razkužujte prostore in površine. 
3. Za okužene osebe ločimo krožnike, pribor in kozarce ter brisače. 
4. Če otrok bruha, je treba vsa oblačila in tekstil dobro oprati, prekuhati ali vreči stran. Priporočamo, da enako naredite tudi z igračami, perilom, površinami in drugimi stvarmi, ki se jih otrok dotika. 
5. Pri okužbi ostanite doma!

Kako si pomagati pri driski in kdaj poiskati pomoč?

Ko se okužite ali se okuži nekdo od bližnjih, je nujno treba slediti spodnjim trem nasvetom. 

NADOMEŠČANJE IZGUBLJENE TEKOČINE IN ELEKTROLITOV

• Naj bo prvi ukrep pri driski, še posebej, če bruhate.
• Pijte večkrat po malem, najbolje rehidracijske raztopine ali zmerno sladkan čaj.
• Tekočine lahko pomagajo preprečiti dehidracijo, vendar ne preprečijo driske. 

PREHRANA MED DRISKO

• Med drisko ni potrebna nobena dieta.
• Če ima drisko dojeni otrok, naj se doji čim večkrat, kolikokrat želi. Enako velja za otroka, ki ga hranite z nadomestnim mlekom.
• Priporočamo hitro uvajanje običajne, uravnotežene prehrane.
• Če otrok zavrača hrano, predvsem pa, če odklanja tekočino, čim prej obiščite zdravnika.

HIGIENA

• Rotavirusi se lahko širijo po zraku, z dotikanjem okuženih površin ali s hranjenjem z okuženo hrano in pijačo.
• Virusi lahko na okuženi površini ostanejo tudi več mesecev.
• Priporočljivo je redno čiščenje in razkuževanje teh površin – vsega, česar se je okuženi dotaknil.

KORISTNE MLEČNOKISLINSKE BAKTERIJE 

• Drisko lahko povzroči porušeno ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesu. 
• Priporočeno je, da se v času okužbe zato dodajajo dobre mlečnokislinske bakterije v obliki prehrane ali prehranskih dopolnil.
• Z dodajanjem dobrih mlečnokislinskih bakterij v svojo prehrano lahko črevesno mikrobioto uravnovesimo.
• Ena od najbolj raziskanih dobrih mlečnokislinskih bakterij je Lactobacillus rhamnosus GG. 

Viri: 

Floch et. J Clin Gastroenterol. 2015; 49:S69-73 

Guarino et al. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2014;59:132–152. 

Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: probiotic and prebiotics. February 2023.

Soriano-Gabarro et al. Pediatr Infect Dis J. 2006 Jan;25(1 Suppl):S7-S11. 

Hodges et al. Gut microbes. 2010; Jan;1(1):4-21. 

Allen et al. Cochrane Database Syst Rev. 2010 Nov 10;(11).